V spomin – LJUBO KOZIC – 1950–2020

objavljeno v: Razno | 0

 

 

V začetku novega leta, 8. januarja, je v 69. letu po hudi bolezni umrl Ljubo Kozic, ljubiteljski fotograf, slikar in glasbenik. Njegova življenjska pot se je začela  v Lendavi, a že v času osnovne šole se je družina preselila najprej v Mursko Soboto in nato v Kranj. Glasbeno šolo je začel obiskovati v Murski Soboti, potem tudi v Kranju. Že v mladih letih je sodeloval v različnih glasbenih skupinah (op. skupine Freising, ki se je kasneje preimenovala v Up, Firma, Pips, Ghetto express, Naša stvar), se učil solo petja in igranja na klavir. Med službovanjem v LTH Škofja Loka pa je odkril še eno plat svoje umetniške nadarjenosti, in sicer slikarstvo. Veliko se mu je posvečal, veliko razstavljal, posebno v času, ko se je z družino, ženo Zvonko in hčerjo Polono, preselil v Vrbnje.

Zapustil je mnogo izdelkov, ki pričajo o njegovi nadarjenosti – krajevni grb za Vrbnje, novo ime studia Maribor TELE M, leta 1990 je dobil 1. nagrado za izvirni turistični spominek Gorenjske turistične zveze, s svojimi zamislimi je bil dvakratni finalist akcije Coca Cole. Leta 2011 je prejel plaketo Antona Tomaža Linharta za velik prispevek k razvoju amaterskega slikarstva v Občini Radovljica. Nase je opozoril z uspešnim slikarskim projektom, izdelavo portretov najbolj znanih in zaslužnih osebnosti v naši občini; nekaj si jih je moč ogledati v avli občine. Po predlogi portreta, najdenega v Avstrijski nacionalni knjižnici na Dunaju, je prvi naslikal Antona Tomaža Linharta. V domači hiši v Vrbnjah je za javnost uredil odprto galerijo, kjer si je bilo moč ogledati njegova dela. Ustvarjal je tudi z drugimi materiali, kot so plastika, kovina, steklo in les.

V Fotografsko društvo Radovljica se je včlanil leta 2014 in bil ves čas  v organih društva zelo aktiven, uspešen razstavljavec, predvsem na lokalnem področju. Sodeloval je na vseh natečajih in bil velikokrat nagrajen. Nagrade so mu veliko pomenile in mu dale še večji zagon pri fotografskem ustvarjanju. Kljub bolezni je bil vedno pripravljen pomagati in poleti 2019 se je pridružil ekipi, ki je prostore društva selila na drugo lokacijo. Imel je lastnost, ki jo premore le malokdo. Vsak trud posameznika, ki se je trudil za društvo, je javno pohvalil in se tudi zahvalil za njegov prispevek. Po drugi strani pa je bil zelo občutljiv za krivično obravnavo, naj je šlo za kogar koli.

Dela, ki so ostala za njim, bodo še dolgo občudovali, zgodovinarjem pa bodo služila pri rekonstrukciji nekega časa in dogodkov.

Za Fotografsko društvo Radovljica
Matjaž Klemenc

_______________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________

Poslovilni govor Ljubotu od fotografskega kolega Benjamin Vrankarja

In Memoriam

Dragi Ljubo,

sedim pred praznim listom, srce se mi skuša povezati z umom … Še vedno divjajo misli, od trenutka, ko me je sinoči skupni prijatelj in fotografski kolega Žarko poklical: Ljubo je umrl! Kako, zakaj, je zarezala misel skozme, v srce pa se usedla žalost. Pa tej je sledila tista druga misel: kako redko sva se uspela videti … A tudi naslednja, bodrejša: kako prisrčen in s toplino prežet je bil najin vsakokraten, četudi navadno le kratek, pogovor. Kajti poti, ki sta se srečali v času gradnje hiš v Vrbnjah, sta se zaradi mojega odhoda v Nemčijo in kasnejše selitve v Kranj pa zatem še dlje na jugovzhod, hitro spet razšli. Potem pa si se v letu 2014 včlanil v meni in poslej tudi tebi nadvse ljubo Fotografsko društvo Radovljica. Čeravno se nisva pogosto videla, sva postala s tem še fotografska kolega. Kot da je Stvarstvo želelo, da se najini poti življenja znova in znova stikata in prepletata v vozliče čudovitega makrameja drobnih dogodkov in pogovorov, napolnjenih s toplino pogledov. Da, toplino pogledov. Tvojih pogledov. Pogledov tvojih oči, iz katerih je kljub zgodnjemu odhodu iz rodne Lendave vse življenje zrla umetniška, mehka, ljubeča, tudi iskriva prekmurska duša.

Kako naj zaobsežem tvoje življenje? Nihče ga ne more, vsakdo nosi s seboj, v mislih in čustvih, svoje spomine. A dovoli mi, da za obuditev teh spominov narediva kratek sprehod od tvoje zibke do tu zbranih na peronu slovesa.

Ljubova življenjska pot se je pričela na skrajnem severovzhodu Slovenije, v Lendavi. A se je že v času obiskovanja osnovne šole njihova družina preselila v Mursko Soboto in kasneje naprej v Kranj. Tako je tudi glasbeno šolo pričel obiskovati v Murski Soboti in s šolanjem nadaljeval v Kranju. Glasba ga je potegnila vase, že v najstniških letih je sodeloval v več glasbenih skupinah, se učil tudi solo petja in igranja na klavir. V teku nadaljnjih let je kar nekaj časa posvetil izključno glasbi, potem pa je družinsko življenje zahtevalo redno zaposlitev v LTH Škofja Loka, kjer je odkril še eno plat svoje umetniške nadarjenosti, slikarstvo. Vse bolj in bolj se mu je posvečal, tudi in še zlasti po selitvi v novo zgrajeno hišo v Vrbnjah pri Radovljici. Mnogo kje se je udejstvoval, mnogo razstavljal. Že leta 2011 je postal prejemnik plakete Antona Tomaža Linharta za velik prispevek k razvoju amaterskega slikarstva v občini Radovljica, a nedvomno je njegov slikarski doprinos Radovljici dosegel vrh z razstavo velikega opusa, posvečenega najbolj znanim in zaslužnim osebnostim občine Radovljica. Čudoviti portreti, nekaj jih visi tudi v vstopni avli radovljiške občinske stavbe. Zapustil je vse polno izdelkov, ki nam odkrivajo njegovo vsestransko angažiranost: krajevni grb naselja Vrbnje, novo ime studia Maribor TELE M, leta 1990 nagrajenim s 1. nagrado pa priznanje za izvirni turistični spominek Gorenjske turistične zveze, s svojimi zamislimi je bil dvakratni finalist akcije Coca Cola in še in še … Slike, rdeča nit njegovega ustvarjanja, so bile nagrajevane, prav tako fotografije.

Fotografija! Risanje in slikanje s svetlobo ga je pred dobrimi petimi leti pripeljalo v Fotografsko društvo Radovljica. Tudi tu je, kljub bolezni, bil vedno pripravljen pomagati, sodelovati po svojih najboljših močeh. Še lani je, čeprav je zdravje vse bolj šepalo, pomagal pri fizični selitvi društva na novo lokacijo. In pri tem ni nikdar skoparil s pohvalo in vedno javno pohvalil vsakogar, ki je pokazal prizadevanje in trud.  Fotografskemu društvu Radovljica je, tako kot vsemu in vsakomur, ki ga je ljubil, pripadal z vsem srcem, bil aktiven v organih društva ter redno sodeloval na razstavah. Njegov umetniški čut, izkazan tekom življenja že v glasbi, slikarstvu, dizajnu in še kje, se je pokazal tudi na področju fotografije in ni bilo natečaja, katerega se je udeležil, da ne bi bil med dobitniki nagrad!

A nagrade niso najpomembnejše. Tudi dela, ki jih bodo še dolgo občudovali in bodo zgodovinarjem služila v pomoč pri rekonstrukciji nekega časa in dogodkov , ne. Najpomembnejša je veličina in toplina duše. Pri Ljubu se je spet enkrat v polnosti uresničil rek: Nomen est omen.

Kaj vse ti je bilo ljubo, Ljubo, kdo vse je bil deležen tvoje ljubezni?! Najbolj Zvonka in Polona, tvoja družina, tvoj zaklad, tvoja sestra. In, seveda, tvoja mama, do katere si čutil toliko spoštovanja … Vanje se je vtihotapila globoka žalost, težko je pokopati sina, brata, moža, očeta.

Težko je pokopati tudi prijatelja, kolega, soseda, … Dih praznine veje skozi naša srca. Prinaša Prešernove verze v zavest vsakogar od nas, tu stoječih, od tebe slovo jemajočih. Vsakdo »molče trobental bo Memento Mori«.

Pa vendar, naj ne bo slovo napolnjeno le z bridkostjo! Saj to ne bi bilo v skladu s teboj, s tvojo radostno ljubeznijo do življenja! S tvojim zavedanjem, da na enem koncu življenje odteče, na drugem brsti, se razcveta. Da življenje na Zemljo priteka in z nje odteka. Večni zemeljski krog.

In, kaj je tam čez? Tam, kamor odhaja tvoja, ljubezni in miru polna, velika duša, tam, v večnosti, se srečava, Ljubo, tam se srečamo. Kmalu.

V osebnem imenu in v imenu Fotografskega društva Radovljica
Benjamin Vrankar

_______________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.