In memorial Alenke Bole Vrabec (1937 – 2020)
V njen spomin smo se poklonili s fotografsko razstavo, s katero prikazujemo njeno vseživljensko delo, sodelovanje v kulturnih dogodkov v občini Radovljica kot režiserko, igralko, pedagoginjo, povezovalko prireditev, organizatorko, prevajalko itd. Sodelovala je v pustnih povorkah in skoraj ni minil kulturno dogodek v občini, da ni bila ustvarjalka.
Na 50 barvnih in črno-belih fotografijah je prikazano njeno ustvarjalno kulturno življenje od 2005 do letošnjega leta. Fotografije so postavljene v Knjižnici A. T. Linharta v Radovljici in sicer v 3. nadstropju in kavarni v pritličju. Ogled razstave je mogoč od 01. 09. do 30. 09. 2020, vsak dan v delovnem času knjižnice.
Pričajočo fotografsko razstavo so soustvarili: iz Fotografskega društva Radovljica Vida Markovc in Marjan Resman, iz Knjižnice A. T. Linharta Radovljica Jure Sinobad ter iz Mestnega muzeja Radovljica Katja Praprotnik.
Vljudno vabljeni na ogled!
Življenjepis
V 84. letu starosti je umrla radovljiška dramska igralka, režiserka, prevajalka, direktorica in umetniška vodja v številnih amaterskih gledališčih in gledaliških skupinah ter organizatorka kulturnega življenja Alenka Bole Vrabec.
Rodila se je leta 1937 v Kranju, kjer je končala gimnazijo. Diplomirala je iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani in dramske igre na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Debitirala je v Mladinskem gledališču v Ljubljani, kjer je bila članica ansambla med letoma 1961 in 1963, igrala pa je tudi v Teatru 57.
Po preselitvi v Radovljico je bila v začetku sedemdesetih let zaposlena kot dramaturginja v uredništvu radijskih iger Radia Ljubljana, zatem pa je delovala kot strokovna sodelavka za gledališko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj in kot mentorica sodelovala v številnih krajih na Gorenjskem. Med letoma 1992 in 1999 je bila direktorica in umetniška vodja Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah, od leta 1999 do upokojitve v letu 2005 pa direktorica Linhartove dvorane Radovljica. Več mandatov je bila članica Občinskega sveta Občine Radovljica in ob tem uspešno opravljala najodgovornejše funkcije v občini.
Bila je predsednica Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske, selektorica Festivala gorenjskih komedijantov, selektorica festivala Čufarjevi dnevi in vse do konca članica strokovnega sveta Prešernovega gledališča v Kranju. Bila je tudi dolgoletna predsednica Kulturno-umetniškega društva Radovljica in Turističnega društva Radovljica. V okviru KUD Radovljica je ustanovila Linhartov oder, ki se je s komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi prvič predstavil v letu 1977. Z Linhartovim odrom je ustvarila številne predstave, literarne večere, kulturne dogodke, občinske proslave … Dolga leta je nepozabne predstave uprizarjala tudi na gradu Kamen in na Pustem gradu.
Pomemben in obsežen je njen prevajalski opus, v katerem je največ prevodov iz španske in južnoameriške književnosti, med njimi so nobelovci Gabriel García Márquez, Angel Asturias, José Saramago in Camilo José Cela. Prevajala je tudi prozna dela iz nemščine. Veliko prevodov je pripravila za Radio Slovenija ter za slovenska ljubiteljska in poklicna gledališča.
Za svoje delo je prejela številna priznanja in nagrade: akademijsko Prešernovo nagrado za vlogo Klitajmnestre v Muhah Jeana-Paula Sartra (1962), Sovretovo nagrado za prevode iz hispanističnih književnosti (1980), Severjevo nagrado za najboljšo stvaritev v ljubiteljskem gledališču (1985), Prešernovo nagrado za literaturo (1985), Župančičevo nagrado mesta Ljubljana za prevod romana Terra nostra Carlosa Fuentesa (1992), veliko plaketo Občine Radovljica za izjemne prevajalske uspehe in za razvijanje ljubiteljske kulture (2000), zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (2007). Leta 2017 je postala častna članica Društva slovenskih književnih prevajalcev. Kot so zapisali v Združenju dramskih umetnikov Slovenije, bo prispevek Alenke Bole Vrabec v slovenski kulturi ostal zapisan z zlatimi črkami.
»Sama brez kulture ne bi znala živeti,« je dejala v enem od številnih intervjujev in s tem o sebi povedala prav vse. Z njenim slovesom je nastala praznina, ki je še dolgo ne bo moč zapolniti. Njena ustvarjalna energija, ideje in svetovljanstvo, ki so bogatili naše kulturno in družabno življenje, so brez primere. Bila je naša žlahtna meščanka in velika prijateljica.
Dodaj odgovor