Društvo

Redna srečanja članov na DEBATNIH VEČERIH so vsako prvo sredo v mesecu ob 19. uri v sejni sobi, Gorenjska cesta 25 v Radovljici. Julija in avgusta debatni večeri odpadejo.

Uradne ure so po dogovoru III. sredo v mesecu ob 18. do 19. ure v društvenih prostorih na Gorenjski cesti 25, Radovljica.

Zgodovina

Klub je bil ustanovljen leta 1947 kot sekcija takrat že dobro organiziranega in uveljavljenega fotokluba Jesenice. Že po dobrem letu se je spričo pridobljenih izkušenj in povečanega števila članov osamosvojil in postal samostojna organizacijska enota občinskega odbora Ljudske tehnike Radovljica.

Klub je leta 1957 v sodelovanju s Foto-kino amatersko zvezo Slovenije organiziral 4. razstavo fotografij gorenjskih amaterjev v počastitev 10. obletnice ustanovitve FOTO-KINO KLUBA RADOVLJICA. Od poslanih 163 del 38 avtorjev je žirija izbrala 91 del 25 avtorjev in podelila priznanja fotoklubom iz Kranja, Radovljice, Tržiča in z Jesenic. Najuspešnejši je bil fotoklub iz Kranja. Radovljiški klub so uspešno zastopali Janez Korenčan, Jaka Prešeren in Janez Kocjančič. V tem obdobju se je klub eno leto imenoval Foto-kino klub ALPA.

Leta 1967 je vodstvo kluba prevzel Ivan Pipan. Predsedoval je do leta 1977. Klub je vodil v kritičnih letih, ko je članstvo upadlo, zvesti so ostali vztrajni in požrtvovalni člani, ki so kljub navidezni osamljenosti predstavljali čvrsto jedro kluba. Najbolj kritično obdobje je bilo od leta 1962 do leta 1973, ko je zaradi številnih organizacijskih težav število članov naglo upadlo, hkrati pa se je občutno zmanjšala tudi njihova dejavnost. O svoji dejavnosti in dogodkih so javnost obveščali prek razglasnega okna na avtobusni postaji. Iz sredstev, ki jih je klub pridobil z delom svojih članov, so opremili novo temnico in si tako izboljšali pogoje za delo, tako da so nekateri člani kluba prejeli najvišja odličja na jugoslovanskih razstavah. Krepilo se je zanimanje za dejavnost, h kateremu so prispevali uspehi na razstavah in kakovostne fotografije članov. Velik napredek je bil dosežen na področju barvnih diapozitivov in ozkotračnih filmov, zanemarjena ni bila niti umetniška črno-bela fotografija.

Kot so zapisali v publikaciji ob 30-letnici kluba, se je tedaj uveljavila tudi kino dejavnost. Nekaj članov je poslalo filme na festivale, na katerih so prejeli več priznanj. Eden pa je celo zbral dovolj točk, da je bil imenovan za kinoamaterja II. stopnje. Člani društva so vodili tečaje v Radovljici in nudili strokovno pomoč pri vodenju šolskih krožkov. Član FD Jaka Gnilšak je bil v letu 1977 med desetimi najuspešnejšimi razstavljavci v nekdanji Jugoslaviji in Sloveniji.

Novembra 1987 je društvo organiziralo razstavo VIII. COLOR DIA 6 x 6, ki je bila dobro zastopana, saj je na njej sodelovalo 18 avtorjev s fotografijami in 12 avtorjev z diapozitivi. V tem letu je bilo na seznamu 71 članov. Klubski izleti so zamirali zaradi težav z gorivom, upadlo je tudi zanimanje za debatne večere.

Leta 1997 društvo praznuje 50-letnico delovanja in 20-letnico prvega natečaja barvnih diapozitivov formata 6 x 6. Takrat so bili zrcalnorefleksni fotoaparati in filmi maloslikovnega formata na zavidljivi kakovostni ravni. Barvna fotografija, izdelana iz diapozitiva, je dosegla primerno razstavno kakovost in tudi cena za njihovo izdelavo je postala dostopnješa, zato je vse več članov uporabljalo to tehniko.