In memoriam

Le malo zatem, ko je Fotografsko društvo Radovljica s ponosom praznovalo 70 let svojega delovanja in se ob tako častitljivi obletnici ustrezno poklonilo najstarejšim članom, je zatisnil oči in izdihnil zadnji dih eden najzaslužnejših med njimi, kolega in prijatelj Ivan Pipan. V slovo Ivanu Pipanu (1929 – 2017).

Ivan Pipan seje rodil v Šmihelu pri Novem mestu. Fotografiji je bil zvest od leta 1958 pa vse do svoje smrti. Polnih 59 let! Ustvarjal je v črno-beli in barvni tehniki, na celuloidnem traku in v digitalnem zapisu, v maloslikovnem in srednjem formatu. Od leta 1977 je bil fotoinštruktor, fotografski krožek na Osnovni šoli Antona Tomaža Linharta pa je vodil kar 25 let, od leta 1978 do 2003. Sodeloval je na fotografskih natečajih v Sloveniji, Jugoslaviji in tujini, kjer je za svoje umetniške stvaritve prejel več kot 50 nagrad in priznanj. O številu fotografij in diapozitivov, sprejetih na razstave, ni treba izgubljati besed. Samostojno je pripravil 42 razstav, večino od njih v Sloveniji, nekatere pa tudi na Hrvaškem in v Avstriji. Bil je zaslužen za dolgoletno plodno sodelovanje s fotografi iz Hrvaške in Avstrije, predvsem z društvi iz Varaždina, Koprivnice in Gradca. Deset let je vodil Fotografsko društvo Radovljica, še dlje je bil podpredsednik društva in član društvenih odborov. Bilje preudaren in miren v podajanju svojih stališč, odličen mentor in dober prijatelj! Zapustil je obširen fotografski opus, od beneških mask do jeseniških železarjev, leščanskih verigarjev, kroparskih kovačev; od nežnih cvetov in mogočnih dreves do slovenskih pejsažev; od gorenjskih kozolcev do istrskih kažunov, radovljiških vedut, arhitekturnih detajlov, etnografskih in otroških motivov; in še in še in še… Zapuščino je v pregled in hrambo prevzel Mestni muzej Radovljica.

Delo Ivana Pipana ni bilo prezrto. Zanj je prejel vrsto nagrad. Naj se na tem mestu spomnimo le nekaterih:

• Puharjeva nagrada za izjemne dosežke na področju fotografije in za življenjsko delo (1998),
• plaketa Občine Radovljica za dolgoletno delovanje v Fotografskem društvu Radovljica, uspehe na razstavah in širjenje znanja mladim (2014),
• Narodna tehnika, nagrada Borisa Kidriča za osebno zaslugo pri širjenju tehnične kulture,
• Narodna tehnika, zlata medalja,
• jugoslovansko odlikovanje – red dela s srebrnim vencem,
• priznanje ZOTK Radovljica za sodelovanje na področju tehnične kulture (1976),
• zlata plaketa ZOTK (Zveze organizacij za tehnično kulturo) Slovenije,
• diploma ob 60-letnici TSŠ Ljubljana (2008).

Ivanovo telo se je povrnilo v prah, duša pa je trajno vtisnjena v ustvarjena dela. Njegov duh bo še dolgo vel skozi naše spomine.

Benjamin Vrankar